Ženska seksualnost zaposluje (moško) domišljijo od začetkov človeštva. Vsaka večja družbeno-politična sprememba je imela za svoje poslanstvo redefinirati pozicijo žensk: od čaščenja boginj plodnost, izgona iz raja, čarovniških procesov, klitoridektomij in drugih oblik zdravljenj ženske spolne sle, do objektifikacije ženskega telesa v kapitalistični današnjosti. Vendar se – navkljub tisočletjem obsesivnega ukvarjanja z ženskim spolnim organom – postavlja vprašanje, koliko ga dejansko poznamo? Živela vulva! nagajivo in humorno spregovori o nadvse resnih in pomembnih temah. V predstavi tako slovesno razglasimo lestvico zaslužnih zatiralcev ženske seksualnosti, razvozlavamo več stoletno misteriozno izginotje ščegetavčka in ponavljamo besedo vagina, dokler se ta ne čuti več kot tabu, ampak kot izrekanje svobode.
***
Risoroman Prepovedani sad švedske striparke Liv Strömquist, ki je pri nas izšel v prevodu Mite Gustinčič Pahor pri založbi Vige Vage knjige, je družbenokritična, politična, feministična in humorna vizualna raziskava percepcije spolnih organov in ženske seksualnosti skozi čas. Avtorica (s sprotno navedbo virov) pregleda temeljne zgodovinske, sociološke in medicinske teorije, ki še danes vplivajo na položaj žensk in deklet; tako na individualni, kot na kolektivni ravni. Ustvarjalci predstave Živela vulva! smo v risoromanu videli inspirativen odrski material. Navidezno lahkoten, sarkastičen način striparske pripovedi je ponujal zanimivo izhodišče za razmislek o ustreznem žanrskem okvirju in gledališčem jeziku, ki bi zmogel biti tako parodičen, kot aktivističen. Zamolčane matriarhalne družbe, spol kot družbeni konstrukt, patologizirano in zatirano (žensko) poželenje, ženska (ne)enakopravnost, vpliv družbene pripovedi o spolnosti na žensko identiteto – so samo nekatere izmed tem, ki jih osvetli predstava. Živela vulva! tako spregovori o zamolčanem, slavi zaničevano in odpira javni prostor za razmislek o najintimnejšem.
Primož Ekart je igralec, gledališki in filmski režiser. Diplomiral je 1990 iz dramske igre na AGRFT v Ljubljani, pri profesorju Borisu Cavazzi. Poleg študija dramske igre na AGRFT, se je izobraževal tudi na gledališkem inštitutu Leeja Strasberga v New Yorku in na mnogih delavnicah, ki so jih vodili priznani domači in tuji ustvarjalci. V letu 2013 je režiral svoj prvi kratki igrani film z naslovom Prihodi odhodi. V letu 2015 je magistriral iz filmske režije na AGRFT.
Ekart je leta 2006 ustanovil svojo produkcijsko hišo, zavod Imaginarni, ki ga vodi v umetniškem in produkcijskem smislu in kjer je režiral nekaj odmevnejših in večkrat nagrajenih predstav (Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostiji ali kako so se Roman Abramovič …, 2012; Evropa, 2015 in Nemoč, 2017). Primož Ekart je do sedaj režiral v MGL, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Mini teatru, PG Kranj in Cankarjevem domu.
Režiser: Primož Ekart
Igrajo: Barbara Krajnc Avdić, Maja Kunšič, Zala Ana Štiglic in Iva Lazar
Besedila songov: Ana Duša
Avtor glasbe: Davor Herceg
Korepetitorja: Ana Duša in Davor Herceg
Dramaturginja: Simona Hamer
Lektorica: Maja Cerar
Kostumografinja: Gordana Bobojević (obleke Bobo)
Scenograf: Primož Ekart
Oblikovalec luči: Janko Oven
Tehnična podpora: Matej Primec
Fotografije: Matej Povše
Producent: Zavod Imaginarni
Koproducent: Mini teater
Organizacija: Emanat, Zavod Imaginarni in Mini teater
Ob podajanju absurdnih kontekstov reprezentacije ženskega spolnega organa kot manka (penisa), kratke zgodovine diskurza o vulvi ter top lestvice šovinističnih (samooklicanih) doktorjev preklapljajo med resno poročevalsko dikcijo in pretirano navdušeno blebetavostjo, ki jo poznamo s komercialnih radijskih postaj. Te napovedovalske eskapade kulminirajo v kratkih lutkovnih skečih (z namiznimi lučmi ali čevlji, ki si jih igralke nadenejo na roke) in humornih, domiselnih in odlično izvedenih songih.
Pia Brezavšček
– Dnevnik
S tem, ko si predstava Živela vulva! za nalogo zada satirično uprizarjanje »jagodnega izbora« zgodovine zatiranja, utišanja, zanikanja ženske seksualnosti, se tako pravzaprav pogumno podaja na minsko polje problematike humorja v feminizmu.
Katja Čičigoj
– Neodvisni