Večna medikacija

Klub Gromka

torek, 16. 4, ob 21.00

Večna medikacija pripoveduje zgodbo o Rosi, dekletu, ki ne joče. Oplodi jo JezusKristusMašina in kmalu rodi – skozi drobovje – božjega vnuka. Bog se pojavi v obliki govoreče žarnice, nosečnost pa ponazarja lubenica, ki raste pod Rosinim krilom. Ker se otrok razvija v Rosinem drobovju, zaustavi njeno presnovo: lubenico je treba razrezati/splaviti. Z božjo pomočjo Rosa končno (iz noge) rodi majhnega dečka, ki nikoli ne joka. Zgodba se zaključi z Rosinim zaprtjem v umobolnico, detomorom in procesom, na katerem je Rosa obsojena na zdravljenje brez konca.

Večna medikacija je performans, narejen v slogu ‘fairground’ (sejemskega) gledališča. Marijs Boulogne obravnava gledališke trike na otročji, luciden, pa tudi perverzen način. Skatološka moč je skrita za navidezno nedolžnostjo dveh energičnih, radoživih in brezskrbnih deklet. Neprisiljen, samoumeven način, s katerim se lotevata obscenosti in nasilja, vodi zaradi predmeta obravnave - spočetja in rojstva božjega vnuka - v obliko religiozno obarvane pornografije.

Večna medikacija / Endless Medication je gledališka predstava, ki jo je leta 2003 ustvarila flamska režiserka in performerka Marijs Boulogne. Po uspešni in odmevni predstavitvi na Festivalu Mesto žensk leta 2005 se je Društvo Mesto žensk odločilo za adaptacijo predstave v slovenščino. Premiera je bila izvedena 14. maja 2006 v klubu Channel Zero, AKC Metelkova mesto. Na Sindikatu 2019 bo Večna medikacija po šestletnem premoru doživela svojo 30 ponovitev.

Marijs Boulogne (1978) je gledališka ustvarjalka, dramatičarka in performerka. Leta 2002 je diplomirala iz gledališke režije na RITS School of Arts (Bruselj) in nato še dodatno leto posvetila specializaciji v polju odprtih delavnic, novih medijev, instalacije in interdisciplinarnega dela. Svoja besedila je začela režirati v 1999 in za svoje produkcije prejela tudi številne nagrade. Njena uprizoritvena besedila so prevedena v sedem jezikov in so bila izvedena v številnih državah v njeni lastni režiji. Napisala in režirala je besedila Hočete kakati z mano, Srčna bolečina, Piknik!, Izkopavanja, Ljubezen brez kontrole, Dobre navade, Lekcija anatomije, Marcipan ali Pleksi in Večna medikacija, zadnja tri smo lahko videli tudi pri nas.

Njene stalne teme so seksualnost, komedija in ženske strategije osvobajanja skozi čas. Nastopa kot pevka, harmoničarka, pripovedovalka zgodb in voditeljica prireditev. Od 2011 povezuje, koordinira in organizira rokoborbo Lucha Libre v okviru organizacij Spelers van de Ring in Brussels Young Wrestling Style. Pred nekaj leti se je tudi sama začela ukvarjati z rokoborbo pod psevdonimom Peggy pri trenerju Pietru Badialiju (klub Lady-Man-Catch) v Belgiji.
http://marijsboulogne.be/joomla/
Večna Medikacija (EN - spletišče avtorice)

Zasedba

Slovenska priredba gledališke predstave Endless Medication
Režija izvirne predstave: Marijs Boulogne
Besedilo: Marijs Boulogne in Manah Depauw
Režija in priredba slovenske različice: Simona Semenič in Marijs Boulogne
Prevod: Tanja Lesničar Pučko
Dramaturgija: Jerneja Kušar
Nastopata: Barbara Krajnc Avdić in Jelena Rusjan
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Izdelava kostumov: Nina Holc
Mentorica za harmoniko: Maja Vujanović
Fotografije: Nada Žgank
Produkcija: Društvo Mesto žensk, 2006
Pobuda za obnovitev predstave in organizacija: Emanat v okviru Sindikata odklonskih entitet
V sodelovanju: Klub Gromka
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Flamsko ministrstvo za kulturo

Izjave

Predstava, v kateri se loteva temeljnih krščanskih fantazem o brezmadežnem spočetju, razpetim med mistiko in psihozo.
Mojca Kumerdej
– Delo

Gledišča pripovedi se hitro izmenjujejo - od pripovedovalca, ki govori v tretji osebi do prvoosebne igre, glasbenih komentarjev s harmoniko ter duhovitih intermezzov, ki vzporedno z dogajanjem na zemlji ironizirajo situacijo »tam gor«, v onostranstvu. [...]
Konceptualno močna in duhovita predstava na koncu na odru pusti človeško pogorišče – lepljiv sok lubenice, smeti, izločki. Iva Kosmos
– Radio Študent

Rosino življenjsko zgodbo – od deklice, ki ni mogla jokati in je iskala užitek v fizični bolečini, do stigmatizirane pacientke na zaprtem oddelku psihiatrije, ki naj bi iz noge rodila sina Jezusa Kristusa Machine – je uokvirila v varietejski nastop obeh igralk, ki njene ključne postaje podata v širokem epskem zamahu, v katerem pa uprizorita kopico igralskih premen ter pevskih, s harmoniko podloženih točk. Koncept predstave je zasnovan na lucidnem izboru znakov ter drastičnem poigravanju z njihovimi naturalističnimi učinki.
Petra Pogorevc
– Dnevnik