Branko Potočan: Cirkus na mesec

Stara mestna Elektrarna - Elektro Ljubljana

torek, 18. 8. 2020 ob 19.00

Cirkus na mesec – cirkuški kabaret, je zasnovan kot sklop cirkuških predstav (zračnih disciplin in širše), predstavljenih ob koncu vsakega meseca čez vse šolsko leto. Vsaka predstava je sestavljena iz niza krajših točk, ki tvorijo zaokroženo celoto. Predstavljene točke so rezultat izobraževalnega procesa zračnih disciplin in sodobnega plesa, ki jih skupina Fourklor v zadnjih letih intenzivno razvija.

Tokrat se bomo dotaknili vrvi in zgolj vrvi in samo vrvi, po domače štrika, pa še česa drugega.

Nastopile bodo še vedno mlade stare znanke zračnih disciplin, poudarek bo eksplicitno na uporabi že zgoraj omenjenega.

Seveda bosta celoten večer povezovala naša nepogrešljiva in vedno zaželena Maestro Gorsky in šivalka prizorov ter tkalka rdeče niti Rose.

Življenje je cirkus.

Predstava izhaja iz občasnih delavnic zračnih disciplin, ki jih je Branko Potočan vodil od 2002 dalje, od leta 2012 pa kot prvi v Sloveniji izvaja redno organizirano vadbo. Nivo kvalitete udeležencev usposabljanja se je v tem času močno dvignil, zato se je pojavila potreba, da pridobljena tehnična znanja artikulirajo na višji ravni. Tako so nastale številne predstave plesa na tkanini, s katerimi je skupina Fourklor gostovala doma in v tujini. Branko Potočan je konceptualno vzpostavil tudi produkcijski model – cirkuški kabaret Cirkus na mesec, ki je zasnovan kot sklop cirkuških predstav zračnih disciplin.

Branko Potočan, hrastniški koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog se je leta 1986 pridružil Plesnemu teatru Ljubljana in kot del takratne avantgardne skupine pod vodstvom Ksenije Hribar sodeloval v vseh njegovih pomembnejših produkcijah. Med leti 1990 in 1993 je v Bruslju sodeloval s svetovno znanim koreografom Wimom Vandekeybusom in z njegovo skupino Ultima Vez prekrižaril svetovne plesne in gledališke odre. Leta 1994 je ustanovil neprofitni zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov VITKAR ter svojo skupino fizičnega teatra Fourklor. V plodoviti ustvarjalni karieri je od leta 1994 do danes kot koreograf in režiser ustvaril preko 40 avtorskih predstav. Že vrsto let ustvarja tudi v številnih gledališčih doma in v tujini kot koreograf oz. svetovalec za gib. Deluje tudi kot pedagog in vodi delavnice z mladimi (sodobni cirkus, fizično gledališče, ples na tkanini, obroču, vrveh…). Kot umetniški direktor vodi Mednarodni festival scenskih umetnosti Rdeči revirji v Zasavju.

Branko Potočan

Zasedba

Idejni avtor: Branko Potočan
Nastopajoči: Nina Grguraš, Kristina Martinc, Nina Bučuk, Katarina Krapež, Danijela Zajc, Anamari Bagarič, Veronika Valdes, Tini Rozman, Tajda Podobnik, Jana Menger, Branko Potočan
Rose & Maestro Gorsky: Anja Bezlova, Goran Završnik
Producent: Vitkar zavod, KD Priden možic

Organizacija: Emanat
V sodelovanju: Bunker/SMEEL

Fotografije: Drago Videmšek, Nada Žgank

Izjave

“Branko Potočan, začetnik plesne skupine Fourklor, je skupaj s svojimi plesalci vedno iskal nove načine izražanja, ki nikoli niso sledili že ustaljenim plesnim smernicam in gibom. Hkrati pa so se skozi vsa leta držali svoje znane smernice – manj je več’.”
- Ajda Šubelj, City Magazine

"Sodobni cirkus prehaja meje cirkusa, giba, plesa, performansa in dramskega gledališča (z razvojem zgodbe in karakterjev), širi meje fizičnega gledališča in gledališča objekta, uporablja elemente vizualnega in glasbenega, uličnega gledališča, mima in pri klovnadi, ki se v sodobni formi razvija neodvisno od cirkusa, tudi commedie dell’arte.
Koreograf Branko Potočan v svojih predstavah prepleta elemente sodobnih cirkuških tehnik s plesom in fizičnim gledališčem ter vodi pedagoško delo s plesom na tkanini in vrvi, ki se izliva tudi v redne dogodke Cirkus na mesec. Prisotnost in vidnost te mlade ter izvedbeno zahtevne cirkuške prakse je še toliko bolj občutljiva na možnosti izobraževanja in drugih razvojnih spodbud, zato ni nenavadno, da se je najizraziteje razvijala v državah z uglednimi cirkuškimi šolami, kamor se odpravlja tudi peščica slovenskih ustvarjalcev.”
- Nika Arhar, Neodvisni