Dr. HPD: O lajšanju ADHD-ja
HPD se bliža štiridesetim. Kriza srednjih let je na obzorju.
Boji se, da se mu bo utrgalo, medtem ko lovi ravnotežje na tankem in ostrem robu med moralo in zloglasnostjo.
Zase pravi, da je mnoštvo, zato mu v iskanju lastne avtentičnosti vedno spodleti.
Je neodločna mucica, ki se ji je med mijavkanjem na vroči pločevinasti strehi končno posvetilo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Sovraži streho in sovraži pot…
Počuti se kot zajec, ki ga je oslepila bleščavost pobožnih želja.
Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_i skupine The Feminalz. V procesu dela, ki ga je skupina začela razvijati leta 2013, avtorice_ji ambiciozno razmišljajo in raziskujejo »feministično-postdramsko-burlesko«.
S serijo »Tatovi podob predstavljajo« člani_ce skupine podrobneje pogledajo v življenje enega od tehnoburlesknih likov. Po Urški Vohar (Matilda in njene žemljice, 2017) se kot drugi predstavlja Loup Abramovici, ki nastopa pod umetniškim imenom HPD (Hormonal Pertubator in Decay / »Hormonski motilec v razkroju«).
Loup Abramovici (1979) je odraščal med Portugalsko in Francijo, od leta 2010 živi in ustvarja v Sloveniji. Izobraževal se je na C.N.D.C d’Angers ter na C.C.N. de Montpellier. Kot vsestranski plesalec in performer je sodeloval z Meg Stuart, Vero Mantero, Loicom Touzéjem, tandemom Mustapha Kaplan & Fillis Sizanli, Antonijo Livingstone, Remyjem Heritierom, Majo Delak, Baro Kolenc, Malo Kline, Matijo Ferlinom in številnimi drugimi. Med leti 2010 in 2015 je razvijal svojo avtorsko prakso s Tejo Reba, s katero sta soustvarila več predstav, instalacij, performansov in akcij. Redno sodeluje z gledališkim kolektivom Via Negativa in Bojanom Jablanovcem ter z glasbenikom Tomažem Gromom. Je sodelavec v več produkcijah zavoda Emanat in redni član skupine Feminalz, kjer kot odrski lik H.P.D. nastopa v tehnoburleski Tatovih podob od leta 2013.
Koncept in izvedba: Loup Abramovici (HPD)
Soavtorstvo in izvedba: Nataša Živković, Ana Čigon
Kostumi: Urška Recer
Maska: Tina Prpar (Tinka Pobalinka)
Glasbena montaža: Luka Prinčič
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Fotografija: Nada Žgank
Video dokumentacija: Hana Vodeb
Prevodi: Katja Kosi
Izvršna produkcija: Sabina Potočki
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in MOL - oddelek za kulturo
Produkcija in organizacija: Emanat
V sodelovanju: Klub Gromka, AKC Metelkova mesto
"Izvrsten Abramovici z uprizarjanjem Melanie izvaja »nastop« na več ravneh; najprej v osebnem odnosu do nje, nato v sklopu fiktivnega lika in navsezadnje v razmerju ponotranjene igre, ki jo resnična Melania izvaja v odnosu do sveta. Vsaki točki sledi njena nenadna in nenadejana smrt, po kateri sunkoma vstane in nadaljuje začrtano pot. Smrt, ki se zgodi zaradi stvarnih razlogov, je torej simbolna, v bistvu komična in neverjetno povedna v ideji o nesmrtnosti neke ideologije. Ki je tudi religiozna – že naslednji hip se Abramovici namreč spremeni v Kristusa na križu, spet znova ponavljajoče umirajočega in časovno fluidnega.”
- Zala Dobovšek, Dnevnik
“Loup Abramovici oz. HPD intenzivno uteleša napetost med formo in (queer) silo, z vsako preobleko spremeni spol, vedno manj jasno določen, z njo_im pa se gledalke_ci počasi pomikamo iz sistema reprezentacij v intenzivnost queer afekta. Če predstava na začetku izzove navale smeha nad parodičnim udejanjanjem kolektivnih podob, se v njo sčasoma prikrade nekaj otožnega, podobe postanejo bolj osebne, a v svoji sposobnosti afektiranja gledalcev čudaško univerzalne."
- Jasmina Šepetavc, Neodvisni