Zmagovalci so samozavestni. Zmagovalci so strastni. Zmagovalci se cenijo. Zmagovalci vedo, kaj hočejo in kako to doseči. Zmagovalci nikoli ne odnehajo. Zmagovalci so disciplinirani. Zmagovalci ne čakajo na popolne pogoje. Zmagovalci vedo, da je največje tveganje ne tvegati. Zmagovalci se primerjajo izključno s sabo. Zmagovalci ne potrebujejo nikogaršnje potrditve. Zmagovalci so zdravi in se zdravo prehranjujejo. Zmagovalci so lepo grajeni in imajo čudovite, čvrste, polne zadnjice. Zmagovalci imajo partnerje. S čudovitimi, čvrstimi, polnimi zadnjicami. Zmagovalci imajo spolne odnose. Strastne spolne odnose. Mnogo njih. Prijateljev tudi. Zmagovalci so ljubljeni. Zmagovalci ljubijo življenje. In življenje ljubi njih. Zmagovalcev ni veliko. Zmagovalcev je zelo malo. Zmagovalci zmagujejo.
Predstava je kolektivno delo skupine. Je del širšega dvoletnega projekta Unplugged/Izštekani, v okviru katerega so se zvrstili štirje avtorski projekti in ena skupinska produkcija. Cikel je razvil KUD Moment iz Maribora pod umetniškim vodstvom Zorana Petroviča.
Zala Ana Štiglic (r. 1992) je na AGRFT zaključila prvostopenjski študij dramske igre in magistrski študij v programu Gledališko petje (2017). Leta 2008 in 2010 je zmagala na državnem tekmovanju iz sodobnega plesa OPUS. S Saro Dirnbek je v okviru magistrskega študija pripravila predstavo Ljubezničenja (2017). Leta 2012 se je udeležila laboratorija Vie Negative in oblikovala performans Ne stisni pičke, stisni petelina. Leta 2015 je v okviru BiTeatra igrala v predstavi Lovci na srečo. Igrala je v predstavi Fizika žalosti (2016) in v predstavi Viktorija 2.0 (2016). Slednja je lani prejela nagrado Greenhorn na švicarskem festivalu Figura in nagrado za uporabo sodobne tehnologije v lutkovni animaciji na poljskem festivalu Puppet Is a Human Too. Od lani je zaposlena v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Igralka in avtorica: Zala Ana Štiglic
Režiser: Zoran Petrovič
Dramaturg: Marek Turošík
Scenografki in soavtorici likovne podobe: Monika Pocrnjić in Toni Soprano
Izdelovalci scene: Mojmir Ferenc, Matjaž Capi Capuder in Drago Pšunder
Kostumografija in oblikovanje svetlobe: Toni Soprano
Tehnika: Monika Pocrnjić
Fotografije: Toni Soprano
Producent: Moment
Financerji: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor
Organizacija: Emanat
V sodelovanju: Klub Gromka
Predstava Viktorija 2.0 se zelo pametno, razigrano in duhovito poigrava z animacijo lika, telesa, predmetov in samega gledališča, vse to pa počne s kakšnim neskončno šarmantnim kilogramom preveč.
Igor Tretinjak
– SiGledal
Z enim vzdihom? Vau! Štigliceva je s tamalo nadsposobno kamero (Go Pro) naredila predstavo v predstavi, zasukala pogled tako, da je iz naših stolov naredila tv kavče. In kaj gledamo na kavču? Šport! Kdo gleda šport? Kavč selektorji. In kaj bi najraje imeli športni komentatorji? Kavč selektorskega komentarja! Ki pove, da je debela badminton barbika, no, debela! Kakšno komentiranje, kakšen zasuk, kakšno prcanje! Bravo!
Jaša Lorenčič
– Urbani
Domišljeno prepletanje dramskega, performativnega, lutkovnega in video-tehnološkega je v tej predstavi privedeno do točke, ko se s skorajda nenehnim prikazovanjem uničevalne moči (kaj vse si performerka dovoli izvajati nad svojim telesom, nad barbikami, sadjem, jajci in nazadnje še z ogromnim pokvečenim plišastim medvedom) obenem potihoma rojeva ustvarjalna moč.
Maša Jazbec
– Koridor