Včeraj sem se na predstavi Tatov podob po dolgem času 2 uri počutila, kot da sem se zbudila med somišljeniki in se predvsem smejim neposrečeni kozmični šali, imenovani heteronormativnost. Pojdite gledat ta postkvir kabaret, če še niste, nori so.
Una Druga Jedrt
– Facebook

»Tatovi podob so bitja brez sramu, brez tabujev, brez cenzure. V osvobajanju sebe osvobajajo občinstvo. V tem je njuno zavezništvo. Golota, pornografija, istospolnost, perverzna popkultura, feminizem, transnacionalnost, queer perspektive spola in še mnogi drugi pojmi, s katerimi večina slovenske gledališke produkcije ne želi operirati, so tematski modus operandi Tatov. Njihovo bistvo, njihovo stališče.«
Zala Dobovšek
– Dialogi

Tatovi podob se brezkompromisno ukvarjajo s telesnostjo, širijo obzorja uprizoritvenih praks in tako bogatijo samo gledališko umetnost. [...] Zala Dobovšek Tatove podob označi za “osvežilni otok sredi oceana istosti”, pri čemer lahko kot ocean razumemo preostalo slovensko gledališko produkcijo, njihov intersekcionalni kvirovski tematski modus pa je tisti, s katerim večina slovenskih gledališč ne želi operirati. Lezbičnost je nedvomno ena izmed teh tem, zato točka ”Time of my life” sodi med nesporne vrhunce lezbičnega uprizarjanja pri nas.
Maja Šorli
– Amfiteater